Različne potrebe, drugačna pozornost
Starši prepogosto predvidevajo, da otroci, ki izkazujejo visoko mero samozadostnosti, ne potrebujejo toliko pozornosti. A tudi oni želijo biti videni in slišani. Na drugi strani otroci, ki bolj verbalno izražajo potrebe in večkrat stremijo k stiku, lahko nehote dobijo večjo količino časa in pozornosti staršev.
Nemalokrat se zgodi, da v življenju res pridejo obdobja, ko določen otrok potrebuje več starševske pozornosti; na primer ko je mlajši, ko zboli, ko ima težave v šoli ... A kljub temu je ključno, da se noben otrok ne počuti odrinjenega.
Kako enakomerno razporediti pozornost?
- Organizirajte druženje ena na ena z vsakim otrokom. Otrok naj sam izbere dejavnost, vi pa bodite pri tem resnično prisotni.
- Vsakemu otroku posebej pred spanjem namenite 10–15 minut.
- Ustvarite z vsakim otrokom majhne rituale, ki sovpadajo z njegovimi interesi.
Kaj je še pomembno upoštevati?
- Ko se pogovarjate z otrokom, bodite osredotočeni, vzpostavite očesni stik in resnično poslušajte, brez obsojanja in zatiranja njegovega doživljanja.
- Pokažite zanimanje za njegov svet z vprašanji “Kaj ti je bilo danes v dnevu najlepšega?”, “Kaj se dogaja v tvoji najljubši seriji?”, “Kaj je bilo zabavnega danes na treningu?” ipd. Na ta način krepite občutek sprejetosti in slišanosti.
- Pohvalite in opazite edinstvene lastnosti ter prednosti vsakega otroka, na primer empatijo, ustvarjalnost, nastopanje, potrpežljivost ...
- Izogibajte se primerjavam, kot so “Zakaj nisi bolj ..., kot je tvoj brat?”, “Ona je pa lahko pri miru, zakaj ne moreš biti še ti?”. Take primerjave le povečujejo rivalstvo med sorojenci in zmanjšujejo občutek navezanosti ter sprejetosti.
- Poskusite razumeti občutke otrok, jih nasloviti in ne zatreti.
Pomembna je tudi samorefleksija
Opazujte se. Naša (pogosto nezavedna) tendenca je, da bi več časa namenili otroku, ki nam je bolj podoben v karakterju in zanimanjih. Zato je izredno pomembno samozavedanje in namensko usmerjanje pozornosti v aktivnosti, zanimanja in življenje vseh otrok.
Popolnega ravnovesja ni
Potrebe otrok se konstantno spreminjajo, zato je iskanje popolnega ravnovesja pogosto bolj iluzija kot realnost. Pomembno je, da ste starši v tem smislu nežni do sebe. Že to, da se zanimate za otrokove aktivnosti, si vzamete čas, izkazujete ljubezen in ste prisotni ob pomembnih trenutkih, pomeni ogromno. Najpomembneje je, da se otroci čutijo videne, slišane in ljubljene.
Avtorica: Kaja Strniša, BRST psihologija
