Kaj pa, če je vse, kar mislite, da veste o odnosih, narobe?
Prav vse, zagotovo ne, le drugače se jih moramo lotiti.
Nesoglasja so neizogibna, še posebej takrat, ko trčimo v vsebine glede naših vrednot, prepričanj, vedenja, odločitev in tudi dela. Navsezadnje ni mogoče pričakovati, da se bosta dve osebi ves čas strinjali o vsem, kar je tudi razlog, da v medosebnih odnosih (npr. partnerstvu, prijateljstvu, na delovnem mestu, itd.) prihaja do številnih trenj. Vseh medosebnih zapletov ni mogoče povsem razumeti, seveda pa je želja vsakega posameznika biti slišan in viden. Trenja v medsebojnih odnosih vplivajo tudi na lasten občutek samospoštovanja, samozavesti in dostojanstva, zato odnose dojemamo kot zapletene, zahtevne in včasih tudi neobvladljive, vendar si s tem postavimo ovire na poti do sprave in miru.
Zakaj se v odnosih zapletamo?
V resnici medosebna nesoglasja niso težava, težava so koraki, ki jih naredimo za njihovo razrešitev, ko se pojavijo. Najpogostejši napačen korak je intelektualizacija oziroma preziranje čustvenega dela situacije. Osredotočeni smo na racionalno razlago in predstavo o tem, kaj se trenutno dogaja v tem nesoglasju, to pa v odnos vnese hladnost, prezir in odpor. Takrat dobimo občutek, da se moramo še bolj zagovarjati in dokazati svoj lasten prav. Ko nam je težko, nam intelektualizacija žal ne pomaga, čeprav bi si to želeli, saj izbriše čustva, ki so najbolj boleča, a ključna, če želimo skrhanost zaceliti. Ko se vedemo, kot da so občutki nepomembni, žal preprečimo učenje obvladovanja čustev, hkrati pa krepimo občutek, da so odnosi težki in utrujajoči. Posledično smo vse bolj oddaljeni od iskanja virov moči, ki bi odnos pozdravile.
Odnosi zahtevajo mnogo več.
V zdravih odnosih je komunikacija iskrena in prevzemamo lastno odgovornost – vse to lahko dosežemo, če upoštevamo čustva našega sogovornika in sebe. Vse več študij potrjuje, da izogibanje čustvom povzroča nagnjenost k stresu, jezi in nezadovoljstvu, sprejemanje čustev pa krepi samozavest in samopodobo ter nas v odnosih dela tolerantnejše, razumevajoče in strpne. V izzivih, ki jih prinašajo medosebne vezi smo psihološko čvrstejši, posledično zato tudi lažje razrešujemo težave.
Ključno je, da se ne bojimo ali se poskušamo izogniti konfliktu, ampak da se naučimo, kako ga rešiti na zdrav način – če pristopamo na spoštljiv in pozitiven način, je konflikt priložnost za krepitev vezi. Ne glede na to ali so odnosi na preizkušnji doma, v službi ali v partnerstvu, nam lahko učenje veščin pomaga rešiti nesoglasja na zdrav način in zgraditi močnejše odnose. Za zdravo reševanje nesoglasij je ključno, da se sogovornika čutita razumljena in upoštevana. Če želimo razpoko v odnosu ozdraviti, potem je v pomoč, če smo:
- aktiven poslušalec,
- smo pozorni na svoja in sogovornikova čustva in jih upoštevamo,
- zmeraj izkazujemo spoštovanje drugi osebi,
- ohranjamo pozitiven odnos,
- smo odprti za konstruktivno kritiko in povratne informacije, ne da bi dovolili, da naša čustva prevladajo,
- in smo odprti in pošteni v svojih pogledih in občutkih ter spremljamo, kako odzivna in spoštljiva je druga stran do njih.
Ko naredimo konflikt transparenten, ko prevzamemo odgovornost za svojo vlogo v konfliktu in, ko konflikt razrešimo, se zbližamo. Naša navezanost in občutek pripadnosti se izjemno izboljšata. Pomemben del razreševanju nesoglasij pa je tudi zavedanje, da čeprav se osebi morda še naprej ne strinjata, je to manj pomembno kot, kako spoštljiva sta drug do drugega.
Upanje za skrhane odnose obstaja
Reševanje sporov zahteva krepitev medosebnih veščin, ki so bistvene za ljubeče in učinkovite odnose. To reševanje za sabo prinaša proces spoznavanje samega sebe, s tem pa tudi spoznavanje lastnih napak, pomanjkljivosti in prednosti. V resnici gre za proces obvladovanja lastnih čustev, doživljanj in misli, kar je za odnose izjemnega pomena. Pomaga namreč zdraviti pretekle travme, ki smo jih doživeli v odnosih in, ki bi lahko vplivale na sedanjost, predvsem pa opogumi razmišljanje o čustvih in krepi njihovo regulacijo. S tem se učimo obvladovati osebne in poklicne konflikte. To je osnovni predpogoj, da lahko sprejemamo lastno odgovornost in s tem aktivno vlogo pri graditvi zadovoljujočih odnosov. Nikoli nismo prestari, da bi začeli graditi te veščine, saj lahko koristi trajajo vse življenje.
Slovo je včasih neizogibno in prinaša nove poti
Včasih naredimo ogromno, a nikakor ne gre. Tudi to ni slabo. Niso vsa razmerja vseživljenjska. Pravzaprav drugi morda nikoli ne bodo presegli svoje cone udobja, svojega navideznega ponosa in prevzeli lastne odgovornosti, ki jo imajo do drugih v odnosih. Normalno je, da se določena razmerja končajo, saj je nemogoče ohraniti vse odnose za vedno. Prav slovo od določenih oseb, pa v naše življenje vnaša mir, stik s sabo in možnost osebne rasti, a pozor; včasih je slovo najlažja pot, zato se ne predajmo kar tako. Slovo je lahko znak, da se ne upamo soočiti in srečati s sabo – takrat je lažje oditi, kot srečati lastne ovire. To zavedanje je nujno za zdravo odločitev. Navsezadnje si vsi želimo novih priložnosti in ljudi, s katerimi bomo lahko zgradili uglašene odnose. Ne čakajte, da se bo to zgodilo ampak uglašene odnose pričnite graditi prav vi. Pa pogumno, ker se da.
Avtor članka: Drago Švajger, mag. ZDŠ, vodja in ustanovitelj centra za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje Uglašeni odnosi.
