Običajno mislimo, da nam zmanjkuje energije, ker premalo spimo ali ker z nami nekaj ni v redu. A velikokrat je razlog drugje; v stalnem notranjem pritisku. Lastni perfekcionizem in vzgib, da moramo imeti vse “pod nadzorom”, zahtevata svoj davek. Telo si vse zapomni. In ko je pritiska preveč, nam to sporoči z vztrajno utrujenostjo. 

Ko smo izčrpani, pogosto posežemo po hitrih rešitvah, recimo po prehranskih dopolnilih. Ta veliko obljubljajo, a dokazi za njihovo učinkovitost so redki in skromni. Prava obnova energije se pogosto skriva v drobnih spremembah in ritualih, ki jih lahko vpeljemo v svoj vsakdan. 

Včasih pomaga že to, da si zavestno odvzamemo eno nalogo. Eno pričakovanje. En “moram”. Pritrdilen odgovor na vprašanje “Ali je dovolj dobro dovolj?” pogosto prihrani več energije kot popoln rezultat. 

Ko smo utrujeni, se zdi gibanje zadnja stvar, ki bi si jo želeli. A že kratek sprehod, preprosta vaja za razteg hrbtenice ali nekaj minut hoje lahko požene kri po telesu in zbistri misli. Ni treba naporno telovaditi. Dovolj je, da se premaknemo - iz prostora, iz rutine, iz lastnih misli. 

Naravna dnevna svetloba ima pomemben vpliv na našo energijo. Kratek stik z zunanjim svetom - pogled skozi okno, sprehod okoli bloka, nekaj minut na svežem zraku - pomaga telesu uravnavati ritem budnosti in počitka. Včasih ne potrebujemo kave. Potrebujemo samo malo sonca. 

Ne pol ure. Ne dest minut. Tri so lahko dovolj. Sedemo, zapremo oči in nekajkrat globoko vdihnemo. Brez cilja. Brez obvladovanja posebnih metod meditacije. Takšni kratki odmori zmanjšujejo notranji hrup. Telesu sporočijo, da ni v nevarnosti, in s tem prihranijo energijo. 

  

Nenehno premlevanje, kaj vse bi še morali, česa nismo naredili dovolj dobro in podobno, porablja ogromno energije. Če se osredotočimo na eno stvar naenkrat, tudi pri povsem vsakdanjih opravilih, smo učinkovitejši in na koncu tudi manj utrujeni.

Pritisk obveznosti in pričakovanj ne prihaja le iz okolice, še pomembnejši je tisti pritisk, ki ga izvajamo sami nad sabo s svojimi pričakovanji, zahtevami, perfekcionizmom. Dobra novica pa je, da lahko na ta pritisk sami najbolj vplivamo. Zavedati se moramo, da ko nam zmanjka energije, to ni znak, da nismo dovolj močni. Je povabilo, da se ustavimo. Da poslušamo. In da skrb zase postane del vsakdana. Ne kot razvajanje, temveč kot osnova dobrega počutja. 

Paloma verjame v moč vsakdanjih ritualov in v občutek domačnosti, ki nas pomirja. V toplino majhnih stvari, ki nas nežno opomnijo, da je skrb zase del skrbi za dobro počutje – vsak dan, znova in znova.