Prepoznavanje mobinga ni vedno enostavno, saj ga pogosto zamenjujemo s konflikti ali nesporazumi, ki so del vsakodnevnega delovnega življenja.  

Da gre za mobing, lahko prepoznamo po znakih, navedenih v nadaljevanju. 

1. Zmanjševanje poklicne samozavesti
   Posameznik zaradi delovnega okolja začne dvomiti v svoje sposobnosti in se počuti manjvredno, kar mu otežuje samostojno in samozavestno opravljanje nalog. 
2. Spodkopavanje osebnega dostojanstva
   Zaposlenemu se daje občutek nespoštovanja, poniževanja (očitno ali manj očitno) ali se ignorira njegovo mnenje. 
3. Ogrožanje občutka varnosti
   Delovno okolje je vse manj vir podpore, moči, medsebojnega sodelovanja in krepitve dobrega počutja (to povzroča nenehen stres in tesnobo).  
4. Izolacija
   Posameznika se izključuje iz skupinskih aktivnosti, odločitev ali pomembnih informacij. 
5. Ponavljajoče se kritike
   Zaposlenega se neupravičeno vsakodnevno kritizira, obtožuje za napake. 
6. Omejen dostop do informacij ali nalog
   Zaposleni ne more učinkovito opravljati svojih nalog ali napredovati, ker mu niso dostopni ključni podatki ali priložnosti. 
7. Zmanjševanje avtoritete
   Vpliv in pravice zaposlenega se vse bolj omejuje, njegovo delo pogosto ni priznano in cenjeno. 
8. Nenehno iskanje napak
   Najmanjša napaka povzroči pretirano negativno reakcijo nadrejenih ali sodelavcev.  
9. Zmanjšana motivacija in zavzetost
   Delovno okolje ustvarja pogoje, zaradi katerih delo postane breme; kreativnost in volja za sodelovanje upadata, občutek nemoči pa narašča. 
10. Delovno okolje ni več vir podpore in rasti
    Namesto podpore zaposlenega obdajata pritisk in tišina, v kateri trpi sam. 
11. Fizični ali psihični simptomi
    Stalno stresno okolje se kaže v glavobolih, nespečnosti, tesnobi, izgubi apetita ali drugih težavah, ki vplivajo na zdravje. 

Mobing je pogosto subtilen in prikrit, vendar njegov vpliv ni majhen. Zgodnje prepoznavanje znakov mobinga je zato ključnega pomena.  

Vsak kolektiv pozna konflikte, a ti še ne pomenijo mobinga. Razliko med običajnim nesporazumom in sistematičnim nadlegovanjem je pomembno prepoznati – prav tu se namreč začne razumevanje zdravega delovnega okolja. 

Enkraten konflikt ali nesporazum je običajno posamezen dogodek, ki izhaja iz različnega razumevanja situacije, napake ali nesoglasja med sodelavci. Takšne situacije so lahko neprijetne, vendar same po sebi še ne pomenijo mobinga. Pogosto so posledica komunikacijskih vrzeli ali razlik v pričakovanjih, včasih pa izvirajo tudi iz različnih vrednot ali načinov dela. 

Zdravo delovno okolje spodbuja odprto komunikacijo, občutek varnosti in stabilnosti, kar omogoča, da se konflikti hitreje razrešijo. V takšnem okolju se zaposleni počutijo slišane in spoštovane, zato ne izgubijo občutka vpliva in moči pri reševanju sporov. 

Glavna razlika med enkratnim incidentom in mobingom je vztrajnost ter namen ravnanja. Medtem ko konflikti in nesporazumi običajno minejo, mobing pušča dolgotrajne psihološke in delovne posledice. Prepoznavanje teh razlik je ključno za preprečevanje škode in za pravočasno ter ustrezno ukrepanje na delovnem mestu. 

Žrtev mobinga pogosto doživlja močno psihično stisko: tesnobo, nespečnost, občutek nemoči, izgubo samozavesti, celo simptome depresije ali posttravmatske stresne motnje. Sčasoma se poslabšajo tudi odnosi izven dela, motivacija in zdravje. Mnogi se začnejo spraševati, ali so sami krivi, kar pa mobing še dodatno utrjuje in ohranja. 

Tu je nekaj konkretnih korakov, ko prepoznate mobing. 

1. Prepoznajte in potrdite problem. 
   Zavedanje, da gre za sistematično nasilje, je prvi korak k zaščiti. 
2. Ne iščite krivde za mobing v sebi.
   Za mobing niste nikdar krivi vi in zato ni vaša krivda. Odgovornost mora prevzeti vodstvo.  
3. Zabeležite dogodke. 
   Ustvarite dnevnik dogodkov: zapisujte datume, kraje, kdo je bil prisoten, kaj se je zgodilo, shranite e-pošto ali druga sporočila. 
4. Poiščite podporo. 
   Pogovorite se s sodelavci, ki jim zaupate, s prijatelji ali družino. Psihoterapevt vam lahko pomaga razumeti situacijo, postaviti meje in okrepiti samozavest ter občutek notranje moči.  
5. Obrnite se na kadrovsko službo ali vodstvo.  
   Če obstaja možnost, prijavite vedenje v skladu s pravili podjetja. Vaša evidenca zabeleženih dogodkov vam bo v pomoč. 
6. Poiščite strokovno in pravno pomoč.
   V primeru resnejšega ali dolgotrajnega mobinga poiščite pomoč sindikata, inšpektorata za delo ali odvetnika, specializiranega za delovno pravo. 
7. Skrbite za svoje zdravje.
   Poskrbite za dovolj spanja, gibanja in aktivnosti, ki vas sproščajo ter razveseljujejo.  
8. Postavite čustvene meje. 
   Poskusite jasno ločiti delo od osebne vrednosti. Mobing je vedenje druge osebe, ni odraz vaše sposobnosti ali vrednosti.  
9. Ohranjajte telesno in psihološko dobro počutje. 
   Pogosto počnite tisto, v čemer uživate in vas razbremenjuje, vam vrača moč ter dobre občutke (telesna vadba, hobiji, humor, dihalne vaje, meditacija).  
10. Zgradite podporno mrežo.
    Zaupajte tistim, ki vas resnično razumejo ter podpirajo in vam nudijo občutek varnosti ter razumevanja, kaj doživljate. 

Vaša vrednost je enako pomembna kot vrednost vsakega človeka in ni odvisna od tega, kako vas obravnavajo drugi. Imate pravico do spoštovanja, varnega delovnega okolja in notranjega miru. Čeprav se včasih zdi, da ste sami, poiščite podporo in se obkrožite z ljudmi, ki vam dajejo moč, ter dovolite sebi, da začutite, da ste dovolj. Vsak majhen korak, ki ga naredite zase, od prepoznavanja situacij, postavljanja meja do skrbi za telo in duševno zdravje, lahko krepi vašo notranjo moč. Zaupajte sebi in svojim občutkom ter ne dovolite, da vas kdo prepriča v nasprotno. Osebne meje so ključne za zdrave odnose v službi in učinkovito medsebojno komunikacijo. 

Pomembno je tudi zavedanje, da služba ni vse. Pravo bogastvo življenja je v stvareh, ki nas osrečujejo, navdihujejo in nam dajejo energijo v vrednotah, hobijih, družini, prijateljih in izpolnjujočih trenutkih. Negujte te delčke življenja, saj jih lahko prenesete tudi v delo: lažje boste skrbeli zase, postavljali meje in pravočasno prepoznali znake nezdravega delovnega okolja, preden se težave stopnjujejo. 

Skrb zase in svojo vrednost ter mir je torej ključno. S tem dajete jasno vedeti, da je ‘dovolj’. Prav vsak tak korak je korak k spoštovanju sebe, proti varnemu in mirnemu delovnemu okolju, kjer mobing nima moči nad vami. 

Pripravil: Drago Švajger, mag. ZDT, psihoterapevt, ustanovitelj in strokovni vodja Uglašeni odnosi, center za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje