Odnosi vplivajo na naše psihično in fizično počutje
Dobri odnosi namreč v nas krepijo občutek varnosti in predvidljivosti, kar že samo po sebi pomirja strah in nam pomaga obvladovati tesnobo. Rezultat je dobro počutje, kar vrača občutek upanja, moči in nadzora. Življenjski izzivi tako postajajo obvladljivi, saj imamo v sebi moč, ki jo krepijo prav odnosi. Slabi odnosi pa v nas vzbujajo ravno nasprotno. Povzročajo slabo počutje, saj telo proizvaja visoko mero stresnih hormonov, kar slabi tudi fizično telo.
Za dobre odnose smo soodgovorni vsi
Zdrav odnos je širok pojem z različnimi definicijami, saj je tisto, kar naredi odnose uspešne, odvisno od naših osebnih potreb. Splošna takšna potreba odnosa je, da smo v njem enaki in spoštljivi. Pomembno je, da si delimo podobne poglede ter nas kdo podpre, ko podporo potrebujemo. Odnose namreč gradimo skupaj, zato odgovor na vprašanje o tem, kako dobre odnose si želimo, stoji v vsakem od nas. Predvsem je torej vprašanje, kaj smo pripravljeni za to narediti tudi sami.
Značilnosti zdravih odnosov
Čeprav ni enega samega odgovora, kako ustvariti oziroma imeti dober odnos, obstaja nekaj ključnih lastnosti, ki obstajajo v vsaki zdravi interakciji. Različne raziskave so pokazale, da najpogosteje vidimo in ocenjujemo odnose kot zdrave, kadar ti vsebujejo v nadaljevanju navedene značilnosti.
1. Zaupanje
Zaupanje je verjetno ena najpomembnejših značilnosti odnosa. Brez zaupanja primanjkuje trdnih temeljev, na katerih bi lahko gradili medsebojno povezanost. Brez zaupanja smo nenehno v negotovosti in nam ob osebi ne bo prijetno in sproščeno.
2. V odnosu se počutimo slišane in se ne bojimo zavrnitve.
Biti slišan preprosto pomeni, da »stopimo v kožo drugega«. V odnosih prepogosto prehitro sklepamo, kaj nam druga oseba sporoča. Posledično nehote prehitro delamo zaključke in s tem žal vsiljujemo svoje mnenje. Posledica tega je, da se počutimo nerazumljeni. Slišanost pa pomeni, da se osebi trudita za to, da se v pogovoru poslušata, čutita in sta empatični. S tem bolj vemo, kaj drug drugemu sporočamo. Namesto vsiljevanja lastnega mnenja osebi dajemo vedeti, da jo sprejemamo in podpiramo.
3. Prilagodljivost in možnost sklepanja kompromisov.
V odnosu ne moramo biti srečni, kadar oseba misli le nase, upošteva le lastno mnenje in želje. Tak odnos prinaša samo žalost, jezo in frustracijo. Odnos je zdrav, kadar upoštevamo potrebe drug drugega, čeprav nam morda ideja ali predlog ni najbolj blizu. S tem osebi pokažemo, da nam je mar za njene potrebe in da dajemo prostor skupnemu osebnemu razvoju ter rasti.
4. Smo lahko to, kar smo, brez obsojanja in občutka zadržanosti oziroma neprijetnosti.
Vsi kdaj naredimo kakšno napako, se nam zgodi krivica ali pa smo žalostni, razočarani zaradi različnih razlogov. Takrat najbolj potrebujemo, da nas nekdo pomiri, nam da vedeti, da nam bo zmeraj v pomoč. S tem dobro vpliva na naše počutje. Zdrav odnos to premore. Kadar nas druga oseba v takem stanju žali in pravi »Ah, preobčutljiv/a si«, »To se tebi le dozdeva«, »Sam/a si si kriv/a«, »To si zaslužiš«, tak odnos ni zdrav. Vključuje namreč prezir in žaljenje, mi pa se ob tem počutimo neprijetno, osramočeno ter obsojano.
5. Se počutimo vredne, spoštovane in cenjene.
Dajati drugemu občutek vrednosti, spoštljivosti in da ga/jo cenimo, je v resnici preprosto. Začne se že s hvaležnostjo, ki jo redno izkazujemo drug drugemu. Pomeni, da se drug ob drugem počutimo udobno, sproščeno, osebo pogosto pohvalimo, izrazimo, kaj pri njej občudujemo, in si vzamemo čas, da jo poslušamo. Gre za odnos, kjer so poudarjene pozitivne lastnosti drug drugega in je prostor tudi za negativne. Gre za odnos, v katerem čutimo, da smo enakovredni, in kjer se krepi naš občutek dobre samopodobe ter samozavesti.
6. Ko nastanejo konflikti, jih razrešujemo brez žaljenja.
Odnosi brez konflikta ne obstajajo. Ko znamo razrešiti konflikt na način, da se nihče ne počuti osramočen, manjvreden, nemočen, ponižan, potem lahko govorimo, da odnos temelji na dobrih temeljih. Če v konfliktnih trenutkih ne znamo dobro obvladati vsega, kar čutimo, lahko v drugega »stresamo« vse negativno, kar občutimo. Cilj je, da sebe obvladujemo in nikogar ne žalimo. Ko to zmoremo in se z osebo po konfliktu počutimo še bolj povezani, razumljeni in pomirjeni, takrat lahko rečemo, da je odnos zdrav.
7. Smo drug do drugega pošteni in iskreni.
V zdravem razmerju moramo biti pripravljeni deliti, kar čutimo in doživljamo ob drugem, brez sleparjenja in provociranja. Ne moremo se skrivati za lažmi in dvoumnimi izjavami, če želimo, da je odnos zdrav. Če ne zmoremo odkrito in odprto komunicirati, potem v odnosu ustvarjamo občutek, da nekaj skrivamo in se v takem odnosu ne počutimo varne. Poštenost pomaga krepiti zaupanje in zaupanje drug v drugega, kar je ključnega pomena za zdrave temelje odnosa.
8. Se znamo in zmoremo opravičiti ter sprejeti odgovornost.
Prevzeti odgovornost pomeni, da sprejemamo lastne pomanjkljivosti, napake in morda razloge, ki v odnosu ustvarjajo konflikt. S tem v odnosu krepimo zaupanje in zanesljivost. To, da lahko v razmerju prevzamemo odgovornost za svoja dejanja, motivira odnos, da je popolnoma pošten in ranljiv. S tem spodbujamo odprto komunikacijo, ki vodi v iskrene in globoke pogovore.
9. Znamo postaviti svoje meje
Ohranimo meje. Mejo je namreč mogoče opredeliti kot tisto, kar smo pripravljeni sprejeti v razmerju. Te meje predstavljajo naše vrednote, pričakovanja in omejitve. To je najbolj zdravilno za vsak odnos. Zato se je dobro vprašati: »Ali je ta odnos sploh dober zame?« Vsi odnosi namreč niso zdravi in včasih bomo morda morali opustiti strupen ali boleč odnos. Odnosi spadajo med najbolj zapletene in najtežje “sestavine” našega življenja, vendar so tudi med najbolj nagrajujočimi. Čas in skrb, ki ju vložimo v medosebne odnose, sta vredna koristi zdravih vezi, ki se ustvarijo.
Vzemimo si čas za ljudi, ki so nam blizu.
Pomembno je, da krepimo lastnosti, ki so značilne za dobre odnose. S tem se trudimo ohranjati in izboljševati odnose. Čeprav se lahko zlahka ujamemo v obremenjenost vsakdanjega življenja, naj nam postane navada, da porabimo čas za negovanje in zaščito svojih odnosov z ljudmi, ki so nam najbolj pomembni. Da bi ohranili medosebne odnose, se naučimo biti odprti do ljudi v svojem življenju. Dovolimo si biti ranljivi. Poiščimo priložnosti, ko lahko ljudem omogočimo, da nas spoznajo realno.
Drago Švajger, mag. ZDT, ustanovitelj in vodja Centra za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje Uglašeni odnosi
